Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique

Oetzi, človeška mumija iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli v ledeniku v Italiji, je imel ob sebi dve gobi. Brezova goba mu je verjetno služila za zatiranje črevesnih zajedavcev, kresilka pa zaustavitev krvavitev in celjenje ran. Veliko pozneje so ugotovili, da obe gobi vsebujeta tudi snovi s protivnetnim delovanjem.

Zdravilne lastnosti nekaterih gob so na daljnem vzhodu znane že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa njihove zdravilne učinkovine raziskujejo tudi znanstveniki na zahodu. Gobe lahko delujejo protibakterijsko, protivirusno, protikancerogeno ter zmanjšajo nezaželene stranske učinke pri kemo- in radioterapiji, znižujejo nivo škodljivega holesterola ter pospešujejo metabolizem in oskrbujejo tkiva s kisikom. Katere gobe so to in kakšne snovi vsebujejo?


Prof. dr. Franc Pohleven je dolgoletni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, predaval je na Oddelku za biologijo in na Oddelku za lesarstvo. Po osnovni izobrazbi je biolog, z veliko ljubeznijo do gliv oziroma gob in lesa. Raziskuje lesne škodljivce, razvija okolju prijazne zaščitne pripravke in postopke zaščite lesa, raziskuje uporabo gob pri razstrupljanju z zaščitnimi sredstvi prepojenih kulturno-umetniških predmetov ter okolja. Zavzema se za celovito zaščito gliv, spodbuja in razvija postopke gojenja novih vrst gob, ki bi v prehrani nadomestile gozdne gobe. Prav tako proučuje medicinske gobe in njihove zdravilne lastnosti. V zadnjem času se ukvarja s promocijo rabe lesa in poudarjanjem pomena lesno-predelovalne industrije ter lesnih izdelkov za obvladovanje klimatskih sprememb.

 

Zvočni posnetek

S klikom na spodjo ikono si lahko prenesete zvočni posnetek pogovora.

© Znanost na cesti