Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique

V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura v Ljubljani tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Odgovor je pritrdilen, to pa je mogoče z dendrokronologijo. To je veda, kjer analizirajo drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Najpreprostejša možnost je merjenje širin letnih prirastkov, druga je merjenje gostote posamezne branike, tretja možnost pa je preučevanje razmerja stabilnih izotopov v braniki. In tako lahko znanstveniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. Ob tem pa lahko na novo ovrednotijo in razložijo celo zgodovinske dogodke. Tako lahko povedo, kdaj je bil na določenem področju požar in celo to, da je bilo 1941 precej vlažno, zima, ki je sledila, pa nadpovprečno mrzla in zato je bil Hitlerjev napad na Rusijo v tem letu bolj kot ne obsojen na propad.

Rekonstrukcija klime za nazaj je seveda zanimiva, pomembna pa je tudi zato, da lažje razumemo trenutne klimatske spremembe.

Prof. dr. Tom Levanič je zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je vodja oddelka za prirastoslovje in gojenje. Ožje področje raziskav je preučevanje učinkov okoljskih sprememb na rast dreves in sestojev, rekonstrukcija klime s pomočjo drevesnih branik na področju Balkana ter konstrukcija dolgih kronologij širin branik in stabilnih izotopov za različne drevesne vrste.

© Znanost na cesti