Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique

Prispeli prispevki: > REZULTATI

39


Komunikacija s pomočjo možganskih valov

Z merjenjem možganskih valov (EEG signalov) lahko zaznamo, katero črko z zaslona je izbral uporabnik. A do popolnega nadzora računalnika z mislimi je še daleč, med drugim tudi zaradi še vedno precej okornih postopkov za merjenje signalov.

Avtor posnetka: Matjaž Divjak, Laboratorij za sistemsko programsko opremo, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru

38


Razvoj "pametnih" gospodinjskih aparatov

Gospodinjski aparati, opremljeni z dodatnimi senzorji, so na pohodu v naše domove. Ti senzorji naj bi nemoteče spremljali uporabnike pri njihovem vsakdanjem rokovanju z aparati. Zaradi stika z ljudmi je obsežno testiranje še posebej pomemben del razvoja.

Avtor posnetka: Matjaž Divjak, Laboratorij za sistemsko programsko opremo, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru

37


Pipetiranje

Pipetiranje je tehnika, ki jo raziskovalci pogosto uporabljamo pri svojem delu. Fotografija je bila posneta med postopkom priprave reakcijske mešanice za verižno reakcijo s polimerazo v realnem času.

Avtorica posnetka: Eva Sodja, Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko, Univerzitetna bolnišnica Golnik

36


Shranjevanje celični kultur

Ustrezno shranjevanje celičnih kultur omogoča njihovo dolgotrajno shranjevanje in je prav tako eden izmed ključnih dejavnikov za delo z njimi. Na posnetku sodelavka Ana pripravlja rakave celične kulture za shranjevanje v tekočem dušiku.

Avtorica posnetka: Eva Sodja, Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko, Univerzitetna bolnišnica Golnik

35


Prepoznavanje lastno-tuje pri rojenju bakterije B. subtilis

Tako kot pri ljudeh, lahko tudi pri bakterijah pride do nesporazumov. Na sliki je prikazana meja, ki se tvori, ko pride do stika dveh roječih sevov bakterije Bacillus subtilis. Meja se tvori zaradi sorodstvene diskriminacije med sevoma, ki se ne prepoznata. Pomanjkanje komunikacije tako tudi v bakterijskem svetu povzroča nastanek mej.

Avtor posnetka: Anže Rems, UL, Biotehniška fakulteta, Katedra za mikrobiologijo

34


Zemljevid sveta

Pri samourejanju (Self-Assembly) delcev silicijevega dioksida (SiO2) na podlago so le ti narisali zemljevid.

Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu (FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

Avtorica posnetka: Milena Zorko, Kemijski inštitut

33


Happy

Slika prikazuje sintetiziran kalcijev karbonat (CaCO3).

Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu (FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

Avtorica posnetka: Milena Zorko, Kemijski inštitut

32


Ptička

Pri pripravi plasti silicijevega dioksida (SiO2) na podlago le ti niso oblikovali popolne plasti (monolayer). Nastala pa je čudovita slika-ptička v preletu.

Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu (FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

Avtorica posnetka: Milena Zorko, Kemijski inštitut

31


Pikapolonici kažeta pot

Detajl s starega Dunajskega gozda, kraja, kjer se je svoj čas sprehajal tudi naš Jožef. Pa pikapolonice vedo, da jih greje Stefanov zakon? Mar one vedo, da širijo svoje vrste na Fibonaccijevi zelenici? Verjetno ne. Vedo le, da je življenje v dvoje tisto, kar jim daje toplino.

Avtor posnetka: Marko Soderžnik, Institut "Jožef Stefan", Odsek za nanostrukturne materiale

30

Fluoridna nevihta

Že od ranega jutra se je v poletni sopari čutilo napeto ozračje. Le iskrica v usmerjevalniku je bila dovolj, da se je v elektroforetsko celico vsul neustavljiv plaz šestdesetih voltov in zgodila se je divja nevihta. S permanentno-magnetnih oblakov so zverinsko švigale fluoridne strele in disprozijev dež je lil kot iz škafa.

Avtor posnetka: Marko Soderžnik, Institut "Jožef Stefan", Odsek za nanostrukturne materiale


29


POP stony heARTs

Nanocrystals of anatase (titanium dioxide) synthesized by hydrothermal treatment on titanium substrate and observed by scanning electron microscope. The crystals grew and developed as elongated bipyramids, following their equilibrium shape. But due to some unfavourable (energetic) conditions on the surface, an "heart" hole was left in the middle of the crystal carpet...

What would Andy Warhol think about?

Avtorica posnetka: Martina Lorenzetti, Department for Nanostructured Materials, Jožef Stefan Institute

28


Mikropajčevina

Preparat oz. tkivo je površina sluznice sečnega mehurja miši, posnetek je narejen z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tovrstne strukture sem zasledila prvič kljub dolgoletnemu pregledovanju tega tkiva. Domnevam, da gre za povezave med celicami, ki služijo medcelični komunikaciji in so v tem primeru zelo številne.

Avtorica posnetka: Andreja Erman, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani

27


Snemanje tuljenja volkov

Raziskovalka s pomočjo snemalnika s parabolo snema tuljenje volkov na dinarski planoti. V okviru projekta SloWolf (www.volkovi.si) smo na območju celotne Slovenije popisovali volkove z izzivanjem njihovega tuljenja. Tako smo ocenili število volčjih tropov v Sloveniji in njihovo reprodukcijo.

Avtor posnetka: Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

26


Opremljanje risinje s telemetrično ovratnico

Tehnični sodelovec v kočevskem gozdu s telemetrično ovratnico opremlja samico evrazijskega risa, najbolj ogroženega sesalca pri nas. Ovratnica je nato s pomočjo GPS naprave zajemala lokacije, kjer se je gibala risinja "Maja" in nam jih pošiljala preko GSM omrežja v obliki SMS sporočil.

Avtor posnetka: Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

25


Gepard s telemetrično ovratnico v teku

Samec geparda v sprintu v afriški savani. V okviru raziskav v Namibiji smo v preko 100 gepardov opremili s telemetričnimi ovratnicami. Na ta način smo prišli do številnih zanimivih podatkov o življenju najhitrejše kopenske živali na svetu.

Avtor posnetka: Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

24


Ni vse zlato, kar se sveti

Kristali pirita (FeS2), sintetizirani pri 600°C s "Chemical vapour transport" (CVT) sintezo, na SiO2 podlagi. Poleg drobnih nukleacijskih jeder pirit tudi epitaksialno izkristali na kristalih starejše generacije; s spreminjanjem temperature lahko vzpodbudimo ali preprečimo rast posameznih ploskev. Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu Jeol JSM-5800.

Avtor posnetka: dr. Janez Zavašnik, Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM), Institut Jožef Stefan

23


Vizualizacija angiografskih posnetkov

Angiografija je postopek slikanja žil s CT ali MRI napravo, pri katerem v žile predtem vbrizgamo posebno barvilo. Kot rezultat dobimo 3D polje vrednosti, ki odražajo koncentracijo barvila v določeni točki. Sliki sta nastali z aplikacijo, ki sem jo razvil v okviru diplomske naloge za potrebe hitre vizualizacije takih posnetkov, njuno generiranje pa je trajalo manj kot pol sekunde.

Avtor posnetka: Žiga Lesar, Laboratorij za računalniško grafiko in multimedije, Fakulteta za računalništvo in informatiko

22


Boja ali WC?

Fotografija je nastala med določanjem položaja navigacijskih objektov (boj in svetilnikov) v slovenskem morju. Na vsako bojo se je treba povzpeti z GPS napravo, seveda v želji, da ne padeš v morje. Galebi pa večinoma niso ravno prijazni do te infrastrukture.

Avtor posnetka: mag. Igor Karničnik, Geodetski inštitut Slovenije

21


Dolg sprehod

Panorama je nastala med GPS meritvami slovenske obale. Slovenska obala ni dolga, vendar ko pa moraš z inštrumentom obhoditi vse pomole, ugotoviš, da si ti kar precej dolgi.

Avtor posnetka: mag. Igor Karničnik, Geodetski inštitut Slovenije

20


Velika

Vemo, da so tovorne ladje velike, vendar šele ko si čisto poleg njih med izmero obale pristanišča, se zaveš njihovih velikosti in mogočnosti. Nenadoma postaneš čisto majhen.

Avtor posnetka: mag. Igor Karničnik, Geodetski inštitut Slovenije

19


PROJECT 51

Celična opravila so naloga proteinov. Da pojasnimo delovanje proteina pogosto določimo njegovo strukturo. Ravno letos je bila določena že 100.000 struktura! Večino so jih raziskovalci določili iz vzorcev sipanja žarkov X na proteinskih kristalih. Čeprav so proteini ponavadi v raztopini, lahko v posebnih pogojih preidejo v trdno snov - kristal (slika 1). To je bolj redek pojav, saj v večini primerov preidejo v neurejeno trdno snov - oborino (slika 2). Čez približno pol leta so se kapljice proteinov posušile (slika 3).

Avtor posnetkov: San Hadži, doktorski študent, Fakulteta za kemijo in kemijsko Tehnologijo, Vrije Universiteit Brussel

18


Lost in space

Slika prikazuje elektronsko difrakcijo izbranega območja (SAED) SrFe12O19 delcev. Tako kot ima vsak človek edinstven DNK zapis, tako ima vsak kristaliničen material njemu edinstven »zapis«, ki ga lahko določimo s SAED. Intenzivnejše pike pripadajo mikronskemu delcu, manjše pikice (ponekod združene v krožnico) pa predstavljajo odziv nanodelcev.

Avtorja posnetka: Petra Jenuš, Odsek za nanostrukturne materiale, Institut "Jožef Stefan", in Janez Zavašnik, Center za elektronsko mikroskopijo, Institut "Jožef Stefan".

17


Za novimi odkritji se skriva tudi veliko branja znanstvene literature

V magistrskem delu sem skušala odkriti ali, kot pravi anekdota, vrane res štejejo do pet in kaj imamo ljudje, poleg skupnih prednikov, skupnega s šimpanzi ter zakaj smo ljudje izumili števila in kako smo razvili aritmetiko. Da bi odgovorila na ta vprašanja, se nisem vrgla v številke, ampak sem se zatopila v knjige, znanstvene publikacije in članke.

Avtorica posnetka: Zarja Muršič, študentka Kognitivne znanosti ter Strukturne in funkcionalne biologije, Pedagoška fakulteta in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

16


Tok zraka okoli krogle

Fotografija je posneta v vetrovniku na Fakulteti za strojništvo. Vizualizacija toka zraka okoli krogle je narejena s pomočjo dima. Namen je analiza prehoda laminarnega toka v turbulentnega.

Avtorja posnetka: Žiga Gosar, ELVEZ, proizvodnja kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas, d.o.o., in
doc. Dr. Viktor Šajn, LANEM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

15


Preskok sistema plitke sferične bimetalne lupine

Slika prikazuje stabilnostni problem imenovan preskok sistema. Bimetalna lupina s temperaturno spremembo prehaja iz konveksne v konkavno obliko. Uporabljena je hitra kamera (16000 slik/s). Slika prikazuje faze skoka konveksno (levo) in konkavno (desno) položene lupine. Pri 250 µs je lupina lebdi nad površino, pri 312 µs je že v kontaktu s površino.

Avtor posnetka: Žiga Gosar, ELVEZ, proizvodnja kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas, d.o.o.

14


Sončni zahod za Triglavom in Triglavskim domom na Kredarici iz Ljubljane

Fotografije so nastale pri opazovanju sončnega zahoda za Triglavom s teleskopom iz Ljubljane. Šele kasneje sem opazil, da so na fotografijah tudi vsi najpomembnejši obnovljivi viri energije: sonce (fuzijski naravni reaktor), veter(nice) in deževni oblaki, ki bodo kmalu poganjali hidroelektrarne.

Avtor posnetkov: Matjaž Leskovar, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za reaktorsko tehniko

13


SONCE, ZEMLJA, MESEC

Paleo-astronomski preizkus na terenu. Kaj vse so znali predniki brez teleskopa? NASA je megalitski observatorij Kokino v Makedoniji postavila ob bok Stonehengeu, Abu Simbelu in Angkor Watu.

Avtor posnetka: Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije

12


EIFFLOV POKLON ZNANOSTI

Prvo nadstropje Eifflovega stolpa je obdano z 72 največjimi imeni francoske znanosti. Inženirjev poklon velikanom za tiste izmed 7 milionov letnih obiskovalcev, ki pogledajo v nebo.

Avtor posnetka: Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije

11


POGLED PROTI POLU ZEMLJE

Oznaka meridiana na Pagu. V šoli smo se učili koordinatni sistem narisati na papir, geodeti pa ga označimo kar na Zemlji, ki jo obdamo z vzporedniki in poldnevniki. Tako kot vsak poldnevnik, tudi tale kaže najkrajšo pot do Zemljinega pola – severnega.

Avtor posnetka: Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije

10


Hoja po robu

Z natančnim geodetskim GPS-inštrumentom na robu severne triglavske stene, ob vstopu na Kugyevo polico (v smeri proti triglavskemu ledeniku). Fotografija je nastala leta 2005 med geodetsko izmero oslonilnih točk za potrebe prostorske orientacije letalskih posnetkov (aerofotografij) širšega območja Triglava in triglavskega ledenika.

Avtor posnetka: Matija Klanjšček, Geodetski inštitut Slovenije

9


2864 m

Je res naš Očak visok 2864 m? Fotografija je nastala leta 2005 med geodetsko izmero oslonilnih točk za potrebe prostorske orientacije letalskih posnetkov (aerofotografij) širšega območja Triglava in triglavskega ledenika. Ob tej priliki smo (kot zanimivost) z natančnimi GPS meritvami pomerili še trigonometrično točko na vrhu Triglava.

Avtor posnetka: Matija Klanjšček, Geodetski inštitut Slovenije

8


Ledeniška razpoka?

Kako globoka je »ledeniška razpoka«? Fotografija je nastala leta 2012 med vsakoletnim spremljanjem stanja Triglavskega ledenika, ki je med drugim vključevalo izmero oboda ledenika, izmero višinskih profilov ploskve ledenika ter izmero oslonilnih in kontrolnih točk za izvedbo terestričnega fotogrametričnega snemanja.

Avtorica posnetka: Katja Bajec, Geodetski inštitut Slovenije

7


Jamski laboratorij omogoča opazovanje proteusa

Laboratoriji v naravi nam omogočajo spremljanje biologije različnih organizmov. Jamski laboratoriji omogočajo preučevanje troglobiontov. Človeška ribica je dinarski endemit in edini jamski vretenčar v Evropi. Je simbol slovenske naravne dediščine. S preučevanje proteusa lahko tudi v Sloveniji prispevamo k uspešni ohranitvi te vrste.

Avtor posnetka: Anže Rogelj, študent Strukturne in funkcionalne biologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

6


48 ur star piščančji embrio

Spremljanje poteka embrionalnega razvoja piščanca. Na začetku se na vrhu rumenjaka v obliki diska začno deliti zarodne celice, ki tekom razvoja migrirajo v različne dele embria. Po 48 urah pa je že vidno delovanje srca, razvoj očesa in delitev možganov.

Avtor posnetka: Anže Rogelj, študent Strukturne in funkcionalne biologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

5


Tok zraka okrog vetrovne ograje

Fotografiji sta posneti v vetrovniku na Fakulteti za strojništvo. S pomočjo dima je narejena vizualizacija toka zraka okrog vetrovne ograje. Namen vetrovne ograje je zaščita vozil na cesti, v primeru burje. Različna postavitev drogov ograje vpliva na tok zraka in na različno stopnjo zaščite vozila za ograjo.

Avtorja posnetkov: Dr. Marijo Telenta, LECAD, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani in doc. Dr. Viktor Šajn, LANEM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

4


Infinito

OlyA-mCherry je fluorescenčen, membransko aktiven protein, ki se veže na kombinacijo sfingomielina in holesterola, ki ju najdemo v membranah celic. OlyA-mCherry sproži vezikulacijo celic in v igri veziklov smo zaznali neskončnost. Molekularno orodje bomo v prihodnosti uporabili za ekstrakcijo celične vsebine iz živih celic, kar do sedaj ni bilo mogoče.

Avtor posnetka: dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v Ljubljani

3


Reaktor v mehurčkih

Na fotografiji vidimo mehurčke, ki so se nabrali na steklu kamere med obratovanjem reaktorja. Če sliko pogledamo od daleč, vidimo sredico in obsevalne kanale. Ob pogledu od blizu, pa se sredica odseva prav v vsakem od mehurčkov. Med simuliranjem vrenja vpihujemo mehurčke v reaktor. Tukaj pa je pojav ravno obraten – reaktor vidimo v mehurčkih.

Avtorja posnetka: Sebastjan Rupnik, Institut Jožef Stefan, Reaktorski infrastrukturni center in Anže Jazbec, Institut "Jožef Stefan", Reaktorski infrastrukturni center

2


Apokalipsa

Posnetek zaslona pri opazovanju dogajanja pod mikroskopom pri nanašanju določenih mešanic kemikalij na teflonsko folijo. Gre za stranski poskus pri poskusih proučevanja ravninskih lipidnih dvoslojev z Montal-Mueller-jevo metodo. Efekt traja približno 2 sekundi in potem izgine. Površina fotografije je približno 1 mm2

Avtor posnetkov: Aljaž Velikonja, Laboratorij za biokibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

1


Sonce v črnem

Posnetek zaslona pri opazovanju dogajanja pod mikroskopom pri nanašanju določenih mešanic kemikalij na teflonsko folijo. Gre za stranski poskus pri poskusih proučevanja ravninskih lipidnih dvoslojev z Montal-Mueller-jevo metodo. Efekt traja približno 2 sekundi in potem izgine. Površina fotografije je približno 5 mm2

Avtor posnetkov: Aljaž Velikonja, Laboratorij za biokibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

© Znanost na cesti