Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique


Novi nanomateriali in na nanodelcih osnovane aplikacije se že vrsto let uporabljajo v različnih industrijskih in medicinskih produktih. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti – majhne velikosti, visokega razmerja med površino in volumnom ter možnosti specifične vezave različnih molekul imajo nanodelci velik potencial za različne aplikacije. Komercialno dostopni industrijski nanodelci kot npr. TiO2, Ag in SiO2 se večinoma uporabljajo v živilski, kozmetični in tekstilni industriji. Hkrati pa so v uporabi številne biomedicinske formulacije nanodelcev, večina se jih uporablja za dostavo učinkovin (npr. liposomi) ali kot kontrastna sredstva za nuklearno magnetno resonanco. Vendar pa je zaradi kompleksnosti področja še mnogo odprtega tako glede razumevanja neželenih učinkov nanodelcev kot na področju varnosti uporabe nanodelcev v industrijskih produktih. Nanotoksikologija je tako postala kompleksno interdisciplinarno področje, ki analizira morebitne škodljive vplive nanodelcev, pri tem pa je najmanj raziskana potencialna imunogenost nanodelcev. Poleg kompleksnosti samega imunskega sistema se je tudi pokazalo, da še vedno preslabo poznamo lastnosti nanodelcev v bioloških okoljih. Zaradi slabega poznavanja lastnosti nanodelcev lahko podcenimo ali precenimo potencialno toksičnost oziroma reaktivnost določenih vrst nanodelcev. V raziskavah je torej ključno povezati tako temeljito fizikalno-kemijsko karakterizacijo kot tudi molekularno-biološke analize odziva celic na izpostavitev nanodelcem in nanomaterialom.

Brezplačne vstopnice: Evenbrite


doc. dr. Mojca Pavlin je diplomirala iz fizike in doktorirala iz biomedicinske tehnike na na Univerzi v Ljubljani. Področje doktorskega študija je zajemalo teoretično in eksperimentalno analizo biofizikalnih pojavov v bioloških sistemih povezanih z izpostavitvijo celic električnemu polju ter proučevanje mehanizmov elektroporacije – pojava, kjer z zunanjim električnim poljem povečamo prepustnost celične membrane. V letu 2007 je prejela nagrado Luigi Galvani Bioelectrochemical Society za izjemne dosežke mladih znanstvenikov na področju bioelektrokemije. Leta 2010 je ustanovila Skupino za nano in biotehnološke aplikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je tudi zaposlena, delno pa deluje tudi na Inštitutu za biofiziko Medicinske Fakultete. Trenutno področje dela zajema različna področja biomedicine, biotehnologije in nanotehnologije usmerjena v tri sklope: i) razvoj nanodelcev za biomedicinske aplikacije ter analiza potencialne toksičnosti nanodelcev ter iii) raziskave presnovnih poti rakavih celic v različnih razmerah mikrookolj. Na vseh treh področjih pa skupina uspešno sodeluje z več raziskovalnimi skupinami.