Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique

Nagrajeni prispevki:

Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je bila v sredo, 10.9.2014 ob 20h v Modrem salonu Hotela Union.


1. mesto


Happy

Slika prikazuje sintetiziran kalcijev karbonat (CaCO3).
Narejena je bila na vrstičnem elektronskem mikroskopu
(FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

Avtorica: Milena Zorko, Kemijski inštitut


:-) Slika prikazuje mikroskopski posnetek kalcijevega karbonata. Med posnetimi delci se slučajno pojavlja podoba glave nekakšnega srečnega kuščarja. Vajeni smo že neštetih z mikroskopom posnetih slik, ki nas s svojimi oblikami, urejenostjo in barvami sicer očarajo, vendar pa ne predstavljajo kakšne umetniške vrednosti. Avtorica te slike pa je v svojem posnetku mikroskopskega neživega sveta po naključju zaznala navidezno življenje, ki nas pritegne. Rutinskemu znanstvenemu delu tako pridodaja tudi fantazijsko komponento. Slika deluje tridimenzionalno ter je tehnično dokaj kakovostna v primerjavi z ostalimi. Prisotnost barve bi mogla koristiti, vendar slika brez nje v pripovednem smislu ne izgublja.
- Prof. dr. Jadran Lenarčič

:-) Happy je to, kar od znanstvene fotografije pričakujem. Da vzbuja mojo domišljijo in zanimanje. Da takoj preverim, kaj je kalcijev karbonat. Da preverim, čemu služi? Je zabavna, informativna in izobražuje. In je nenavadna, drugačna, pelje me tja, kamor sicer sam nikoli ne morem. Mikroskopska fotografija je zakon!
-Denis Oštir

2.-10. mesto



Tok zraka okrog vetrovne ograje

Fotografiji sta posneti v vetrovniku na Fakulteti za strojništvo. S pomočjo dima je narejena vizualizacija toka zraka okrog vetrovne ograje. Namen vetrovne ograje je zaščita vozil na cesti, v primeru burje. Različna postavitev drogov ograje vpliva na tok zraka in na različno stopnjo zaščite vozila za ograjo.

Avtorja : Dr. Marijo Telenta, LECAD, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani in doc. Dr. Viktor Šajn, LANEM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

Tok zraka okoli krogle

Fotografija je posneta v vetrovniku na Fakulteti za strojništvo. Vizualizacija toka zraka okoli krogle je narejena s pomočjo dima. Namen je analiza prehoda laminarnega toka v turbulentnega.

Avtorja: Žiga Gosar, ELVEZ, proizvodnja kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas, d.o.o., in
doc. Dr. Viktor Šajn, LANEM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani


Ni vse zlato, kar se sveti

Kristali pirita (FeS2), sintetizirani pri 600°C s "Chemical vapour transport" (CVT) sintezo, na SiO2 podlagi. Poleg drobnih nukleacijskih jeder pirit tudi epitaksialno izkristali na kristalih starejše generacije; s spreminjanjem temperature lahko vzpodbudimo ali preprečimo rast posameznih ploskev. Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu Jeol JSM-5800.

Avtor: dr. Janez Zavašnik, Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM), Institut Jožef Stefan


Jamski laboratorij omogoča opazovanje proteusa

Laboratoriji v naravi nam omogočajo spremljanje biologije različnih organizmov. Jamski laboratoriji omogočajo preučevanje troglobiontov. Človeška ribica je dinarski endemit in edini jamski vretenčar v Evropi. Je simbol slovenske naravne dediščine. S preučevanje proteusa lahko tudi v Sloveniji prispevamo k uspešni ohranitvi te vrste.

Avtor: Anže Rogelj, študent Strukturne in funkcionalne biologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani


Sončni zahod za Triglavom in Triglavskim domom na Kredarici iz Ljubljane

Fotografije so nastale pri opazovanju sončnega zahoda za Triglavom s teleskopom iz Ljubljane. Šele kasneje sem opazil, da so na fotografijah tudi vsi najpomembnejši obnovljivi viri energije: sonce (fuzijski naravni reaktor), veter(nice) in deževni oblaki, ki bodo kmalu poganjali hidroelektrarne.

Avtor: Matjaž Leskovar, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za reaktorsko tehniko


Prepoznavanje lastno-tuje pri rojenju bakterije B. subtilis

Tako kot pri ljudeh, lahko tudi pri bakterijah pride do nesporazumov. Na sliki je prikazana meja, ki se tvori, ko pride do stika dveh roječih sevov bakterije Bacillus subtilis. Meja se tvori zaradi sorodstvene diskriminacije med sevoma, ki se ne prepoznata. Pomanjkanje komunikacije tako tudi v bakterijskem svetu povzroča nastanek mej.

Avtor: Anže Rems, UL, Biotehniška fakulteta, Katedra za mikrobiologijo


Sonce v črnem

Posnetek zaslona pri opazovanju dogajanja pod mikroskopom pri nanašanju določenih mešanic kemikalij na teflonsko folijo. Gre za stranski poskus pri poskusih proučevanja ravninskih lipidnih dvoslojev z Montal-Mueller-jevo metodo. Efekt traja približno 2 sekundi in potem izgine. Površina fotografije je približno 5 mm2

Avtor: Aljaž Velikonja, Laboratorij za biokibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani


Ledeniška razpoka?

Kako globoka je »ledeniška razpoka«? Fotografija je nastala leta 2012 med vsakoletnim spremljanjem stanja Triglavskega ledenika, ki je med drugim vključevalo izmero oboda ledenika, izmero višinskih profilov ploskve ledenika ter izmero oslonilnih in kontrolnih točk za izvedbo terestričnega fotogrametričnega snemanja.

Avtorica: Katja Bajec, Geodetski inštitut Slovenije


Mikropajčevina

Preparat oz. tkivo je površina sluznice sečnega mehurja miši, posnetek je narejen z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tovrstne strukture sem zasledila prvič kljub dolgoletnemu pregledovanju tega tkiva. Domnevam, da gre za povezave med celicami, ki služijo medcelični komunikaciji in so v tem primeru zelo številne.

Avtorica: Andreja Erman, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani

DODATNE "POP" NAGRADE


Snemanje tuljenja volkov

Raziskovalka s pomočjo snemalnika s parabolo snema tuljenje volkov na dinarski planoti. V okviru projekta SloWolf (www.volkovi.si) smo na območju celotne Slovenije popisovali volkove z izzivanjem njihovega tuljenja. Tako smo ocenili število volčjih tropov v Sloveniji in njihovo reprodukcijo.

Avtor: Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire


Pipetiranje

Pipetiranje je tehnika, ki jo raziskovalci pogosto uporabljamo pri svojem delu. Fotografija je bila posneta med postopkom priprave reakcijske mešanice za verižno reakcijo s polimerazo v realnem času.

Avtorica: Eva Sodja, Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko, Univerzitetna bolnišnica Golnik

Za novimi odkritji se skriva tudi veliko branja znanstvene literature

V magistrskem delu sem skušala odkriti ali, kot pravi anekdota, vrane res štejejo do pet in kaj imamo ljudje, poleg skupnih prednikov, skupnega s šimpanzi ter zakaj smo ljudje izumili števila in kako smo razvili aritmetiko. Da bi odgovorila na ta vprašanja, se nisem vrgla v številke, ampak sem se zatopila v knjige, znanstvene publikacije in članke.

Avtorica: Zarja Muršič, študentka Kognitivne znanosti ter Strukturne in funkcionalne biologije, Pedagoška fakulteta in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

© Znanost na cesti