Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique

06. maj, 2016

Zmaga na natečaju za najboljšo idejo v elektronski mikroskopiji

Tjaša Marolt

Začelo se je s krikom veselja ob prejetem elektronskem sporočilu, v katerem je pisalo, da sem bila izbrana na nagradnem natečaju za najboljšo idejo v elektronski mikroskopiji. Trenutno iščem zaposlitev v biotehnološki stroki, zato je bil ta dogodek izjemno dobrodošla in zelo poučna sprememba. Dopoldne sem se na Inštitutu “Jožef Stefan” srečala z dr. Janezom Zavašnikom, ki je bil moj mentor pri pripravi vzorcev in mikroskopiranju. Sam, kot mi je omenil, večinoma raziskuje sestavo kamnin. Za elektronsko mikroskopijo nekaterih kamnin je potrebna zapletena priprava, vendar je končni rezultat – povečava do vidnih atomskih plasti – neprecenljiv.

Z Janezom sva izbrala vzorce vešče, rastlinskega lista, cvetnega prahu, zoba, klopa, ptičjih in pavjih peres ter jih nanesla na koščke ogljikovega traku, ki sva jih nalepila na ploščat aluminijev nosilec. Nosilec z nanešenimi vzorci sva prenesla v posebno napravo z vakumom, ki je najine vzorce poškropila s tanko plastjo zlata. Pozlačen nosilec sva nato postavila v komoro elektronskega mikroskopa, kjer so se v petnajstih minutah vzpostavili vakumski pogoji. Prav zaradi tega koraka morajo biti pri elektronskem mikroskopiranju vsi vzorci posušeni, ko jih damo v komoro.

Mikroskopiranje mojih vzorcev pri tako veliki povečavi je osupnilo mene, kot tudi Janezove kolege, ki so se zadrževali v bližini. Oko vešče sva nekaj tisočkrat povečala in videla, da je sestavljeno iz velikega števila manjših leč, le-te pa so sestavljene še iz manjših leč. Prav tako sva pod povečavo videla na tisoče majhnih peresc, ki so sestavljale krilo ter veliko število dlačic na telesu vešče. Poleg vešče in komarja sta se mi zdela izjemno fascinantna tudi oblika in struktura listne reže ter telesa klopa. (Slike spodaj)

V Centru za elektronsko mikroskopijo na Inštitutu “Jožef Stefan” sem v Janezovi družbi preživela zelo poučno in prijetno dopoldne. Med mikroskopiranjem človeškim očem nevidnih struktur sem izredno uživala, zato bi vsem priporočala takšno znanstveno dogodivščino!

O avtorici

Tjaša Marolt, magistrica biotehnologije, ki se je med podiplomskim študijem na Nizozemskem naučila, kako sestaviti in pripraviti sterilen bioreaktor in s celicami vsaj 14 dni proizvajati protitelesa. Zaradi navdušenosti nad sintezno biologijo je uspešno sodelovala na tekmovanju iGEM s projektom BananaGuard. Zanimata jo tudi uporaba biotehnologije v trajnostnem razvoju okolja in povezovanje gospodarstva in akademske stroke v bioloških znanostih.

Življenje na Nizozemskem jo je naučilo na kolesu brez problema ohraniti ravnotežje tudi z večjimi predmeti (recimo stol, žar in/ali zaboj piva) in ekspresno popraviti preluknjano zračnico. tjasa.marolt.90@gmail.com

© Znanost na cesti